<< Slovenian version
|
From COKS - Open Source Center - Slovenia
Ubuntu je prosto dostopna distribucija Linuxa, ki temelji na distribuciji Debian GNU/Linux. Sponzorira jo družba Canonical Ltd, ki je v lasti Marka Shuttlewortha. Ime distribucije izvira iz južnoafriškega koncepta ubuntu, kar pomeni: »Človečnost za druge.« Od Debiana se razlikuje v tem, da nova različica izide vsakih 6 mesecev, podpora pa je na voljo vsaj še 18 mesecev po izidu. Cilj Ubuntuja je, da s pomočjo prostega programja, ponudi uporabniku stabilen in sodoben operacijski sistem. Okrog Ubuntuja je tudi dobro razvita in številčna skupnost, vključujoč tudi forume. Kubuntu in Xubuntu sta uradna podprojekta projekta Ubuntu; prvi namesto namizja GNOME uporablja KDE, drugi pa XFCE. Edubuntu je tudi uradni podprojekt, ki je zasnovan za šolsko okolje in naj bi bil primeren tudi za otroke, da bi ga uporabljali doma.
ZgodovinaUbuntu je prvič izšel 20. oktobra 2004 (Ubuntu 4.10). Cilj ustvarjalcev je bil ponuditi sistem temelječ na Debianu, ki bi izhajal vsakih šest mesecev oz. približno mesec dni za novo različico namizja GNOME. Za razliko od nekaterih drugih na Debianu temelječih distribucij, je Ubuntu, tako kot Debian, ostal zvest načelu, da uporablja prosto programje kjerkoli je to možno. Trenutno razvoj Ubuntuja sponzorira Canonical Ltd. 1. julija 2005 sta Mark Shuttleworth in Canonical Ltd ustanovila Fundacijo Ubuntu in zagotovila začeten sklad 10 milijonov dolarjev. Namen fundacije je zagotoviti, da bo podpora za Ubuntu na voljo 3 leta za namizno različico in 5 let za strežniško različico ter omogočiti razvoj novih različic Ubuntuja, da bo ostal še naprej na voljo kot prosta in odprtokodna programska oprema. Fundacija se je tudi zavezala, da bo Ubuntu vedno na voljo brez plačila. Maja 2007 je podjetje Dell, zaradi številnih prošenj njihovih uporabnikov, na svoje izdelke začelo nameščati distribucijo Linuxa Ubuntu Feisty Fawn. IzdajeVsaka različica Ubuntuja ima številčno oznako, ki je sestavljena iz leta in meseca izdaje, in kodno ime.
Različica 6.06 ima oznako LTS (Long Term Support), kar pomeni, da bo podprta s posodobitvami 3 leta za namizno izdajo in 5 let za strežniško izdajo, namesto običajnih 18 mesecev. Značilnostithumb|left|250px|Ubuntu 6.06 LTS z odprtima programoma Firefox in Synaptic Ubuntu je osredotočen na uporabnost, kar med drugim vključuje tudi orodje sudo za administrativna opravila in APT (Advanced Packaging Tool). Poudarjena je tudi dostopnost ter internacionalizacija - da bi dosegel čim več ljudi, je preveden v številne jezike, tudi v slovenščino, a prevod še poteka. Od različice 5.04 naprej je privzeti nabor znakov UTF-8. Na spletni strani Ubuntuja je možno naročiti brezplačno zgoščenko z Ubuntujem, kar je tudi del prepričanja, da ima vsak človek pravico do brezplačne programske opreme (sicer pa je možno s strani prenesti sliko zgoščenke). Nadalje je na strani tudi poudarjeno, da bi programska oprema morala biti na voljo ljudem v njihovem lokalnem jeziku, ne glede na pomanjkljivosti ter da bi ljudje morali imeti svobodo do prilagajanja in spreminjanja programske opreme, kakorkoli jim ustreza. Ubuntu je namenjen tako namizni rabi kot strežnikom. Trenutna različica podpira arhitekture Intel x86, AMD64 in PowerPC (Apple iBook in Powerbook, G4 in G5). Ubuntu vsebuje več kot 16000 programov, vendar pa namestitveni program osnovne namizne različice zasede eno zgoščenko, na kateri so, poleg jedra Linuxa in grafičnega namizja GNOME, tudi različni vsakdanji programi od urejevalnikov besedil (OpenOffice.org) in grafičnih programov (GIMP) pa vse do internetnih orodij, kot so brskalnik (Firefox), programi za elektronsko pošto (Evolution), itd. in iger. Obstaja pa tudi živa distribucija, ki ne potrebuje namestitve in se zažene iz zgoščenke. Vsaka različica Ubuntuja vsebuje najnovejšo različico grafičnega namizja GNOME in izide približno mesec dni za le-tem. Namestitevthumb|250px|Namestitveni program Ubiquity Namestitev namizne različice sistema Ubuntu 6.06 LTS poteka v grafičnem načinu. Nov namestitveni program se imenuje Ubiquity (prej Espresso) in je vključen na živo zgoščenko, ki je namenjena preizkusu sistema brez namestitve na trdi disk. Če pa se izkaže, da vam je Ubuntu všeč, na namizju dvokliknete Namesti (Install) in s tem bo zagnan namestitveni program za Ubuntu. Namestitev je enostavna in je končana v šestih korakih. Med namestitvijo uporabnik izbere jezik, v katerem bo potekala namestitev in kateri postane tudi privzeti sistemski jezik, časovni pas (lokacijo), razporeditev tipk na tipkovnici (namestitveni program samodejno izbere rezporeditev tipk glede na to, kateri jezik je bil izbran, vendar je mogoče izbrati tudi druge razporeditve tipk), uredi particije in formatira le-te ter izbere priklopno točko, kamor sistem priklopi ostale naprave in datotečne sisteme. Namestitev strežniške različice pa še vedno poteka v tekstovnem načinu, v katerem v nekaj korakih uporabnik izbere podobne možnosti kot pri namestitvi s pomočjo Ubiquityja. Po končani namestitvi strežniške različice je samodejno nameščen LAMP (Linux, Apache, MySQL in PHP), kar uporabniku olajša delo in zmanjša možnost, da bi neizkušen uporabnik z napačnimi nastavitvami ogrozil sistem. Razvrstitev paketov in podporaPri Ubuntuju je vse programje razdeljeno v 4 sekcije (imenovane komponente), ki odražajo razlike v licenci programov in podpori, ki je na voljo. Paketi so v komponente razdeljeni tako kot je prikazano v spodnji tabeli:
S prostim programjem je tukaj mišljeno le tisto programje, ki zadosti licenčnim kriterijem Ubuntuja, tj. da je izdano pod licenco GPL (GNU General Public Licence) oz. pod licenco kompatibilno z GPL. Ne-prosto programje povečini ni podprto (Multiverse), vendar pa obstajajo podprte izjeme (Restricted), kot so gonilniki za razne naprave, brez katerih sistem ne bi mogel normalno delovati. Podpora za pakete v komponenti Restricted je sicer bolj omejena kot podpora paketom v komponenti Main, saj avtorji nimajo dostopa do izvorne kode paketov. Namen te razdelitve je, da bi komponenti Main in Restricted vsebovali vse potrebno programje za splošno uporabo Linuxa. Alternativni programi za ista opravila in specializirani programi pa so v komponentah Universe in Multiverse. Ostali projektithumb|250px|Kubuntu 6.06 LTS z odprtima programoma Firefox in amaroK Uradno priznani projekti so naslednji:
Od leta 2006 naprej, izhajajo te distribucije vzporedno z Ubuntujem. Neuradni projekti pa so:
PovezaveZunanje povezave
| ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
