|
|
| (91 intermediate revisions not shown.) |
| Line 1: |
Line 1: |
| - | ===Kaj je Odprtokodna programska oprema?===
| + | __NOTOC__ |
| | + | =Kaj je odprtokodna programska oprema?= |
| | | | |
| - | Odprtokodna programska oprema (OKPO) je naziv za programsko opremo, katere izvorna koda je prosto dostopna. To hkrati pomeni, da je to kodo mogoče prosto uporabljati, raziskovati njeno delovanje, spreminjati in razširjati tako originalne kot dopolnjene in spremenjene kopije tega programja. | + | Odprtokodna programska oprema ([[OKPO]]) je naziv za programsko opremo, katere izvorna koda je prosto dostopna, da je to kodo mogoče prosto uporabljati, raziskovati njeno delovanje, spreminjati in razširjati tako originalne kot dopolnjene in spremenjene kopije tega programja. |
| | | | |
| - | Glavne značilnosti odprtokodnih programov so:
| + | A kljub temu, da je na prvi pogled videti, da lahko s takšnimi programi vsak dela vse, kar želi, veljajo tudi za odprtokodne programe pravila "obnašanja", saj tudi zanje veljajo pravila, zapisana v različnih [[licence|licencah]]. Vse licence pa imajo skupne točke, ki so: |
| - | * '''brezplačnost''': programska oprema je brezplačna, kljub temu pa lahko nastanejo stroški, povezani z njo. Ti se nanašajo predvsem na namestitev in vzdrževan je te opreme,
| + | |
| - | * '''odprtos'''t: izvorna koda programov je prosto dostopna in jo je dovoljeno spreminjati. To pomeni, da jo je mogoče tako prevesti v lokalne jezike kot tudi spreminjati njeno funkcionalnost in s tem prilagoditi svojim potrebam,
| + | |
| - | * '''sodelovanje''': moč odprtokodnih programov je v tem, da ljudje, ki programe izboljšujejo, spreminjajo in prilagajajo, vračajo nazaj odprtokodni skupnosti, ki ima tako od teh izboljšav koristi.
| + | |
| | | | |
| | + | # Odprtokodno programsko opremo je mogoče svobodno redistribuirati. Lahko jo redistribuira kdorkoli brezplačno ali proti plačilu; |
| | + | # Izvorna programska koda je dostopna uporabniku. Licenca mora dovoljevati distribucijo v prevedeni kakor tudi v izvorni obliki; |
| | + | # Licenca mora dovoljevati spremembe osnovne kode in izvedene oblike nove kode; |
| | + | # Kljub temu, da mora biti izvorna koda dostopna, lahko izvorni avtorji zahtevajo, da se morebitne spremembe jasno ločijo od originalne kode in tako ohranijo ločnico med prvotno in modificirano kodo (npr. v obliki popravkov ali različnih verzij); |
| | + | # Licenca ne sme omejevati katerekoli osebe ali skupine; |
| | + | # Licenca ne sme biti omejevalna glede na področje dela, v okviru katerega se programska koda uporablja; |
| | + | # Distribucija licenc mora biti enakovredna za vse uporabnike, brez dodatnih omejitev; |
| | + | # Licenca za isto programsko kodo se ne sme razlikovati, če se jo uporablja v kombinaciji z drugo programsko opremo; |
| | + | # Licenca ne sme omejevati uporabe druge programske opreme; |
| | + | # Licenca mora biti tehnološko nevtralna. |
| | | | |
| - | Filozofijo, ki stoji za odprto kodo, bi lahko označili za elektronsko različico generičnih zdravil. Tudi pri njih je objavljena sestava in recept, tako da jih lahko izdeluje vsak, ki ima za to ustrezne možnosti. S tem so postala zdravila cenejša in dostopnejša širšemu krogu bolnikov. Podobno je z OKPO – ker zanjo ni potrebno plačevati licenčnin in tantiem, so takšni programi dosegljivi širokemu krogu uporabnikov, ki jih tako lahko brezplačno uporabljajo, hkrati pa tudi spreminjajo in prilagajajo sovjim potrebam. | |
| | | | |
| | + | =Študije primerov uporabe odprte kode= |
| | | | |
| - | ===Kdaj nek program velja za odprtokoden?===
| + | * [https://ec.europa.eu/information_society/activities/opensource/cases/index_en.htm Primeri dobre prakse v EU] |
| - | Kljub temu, da velja v odprtokodnem svetu precejšnja svoboda, pa tudi tu veljajo neka pravila. Obstaja [https://www.opensource.org/licenses/alphabetical več deset vrst licenc], od katerih sta najbolj znani GNU/GPL in BSD. Snovalec programa se sam odloči, pod katero licenco bo objavil svoj program.
| + | * [https://ec.europa.eu/idabc/en/chapter/470 Študije primerov uporabe OK v EU] |
| - | | + | |
| - | | + | |
| - | ===Zanimive povezave===
| + | |
| - | | + | |
| - | [https://www.publicsectoross.info/index.php Public sector and Open Source]
| + | |
| - | | + | |
| - | [https://www.fsfeurope.org/ FSF Europe]
| + | |
| - | | + | |
| - | [https://www.adae.pm.gouv.fr/ ADAE]
| + | |
| - | | + | |
| - | [https://www.opensourceacademy.gov.uk/osacademy Open Source Academy UK]
| + | |
| - | | + | |
| - | [https://www.objectweb.org/ ObjectWeb Consortium]
| + | |
| - | | + | |
| - | [https://europa.eu.int/idabc/oso Open Source Observatory]
| + | |
| - | | + | |
| - | [https://www.opensource.org/licenses/alphabetical Odprtokodne licence, podprte s strani OSI (Open Source Initiative)]
| + | |
| - | | + | |
| - | [https://www.fsf.org/licensing Obrazložitev licenc prostega programja]
| + | |
| - | | + | |
| - | | + | |
| - | | + | |
| - | * https://ec.europa.eu/information_society/activities/opensource/index_en.htm
| + | |
| - | * https://ec.europa.eu/information_society/activities/opensource/cases/index_en.htm
| + | |
| - | * https://ec.europa.eu/idabc/en/home | + | |
| - | * http://www.publicsectoross.info/index.php
| + | |
| - | * https://opensource.mit.edu/online_papers.php?lim=1000
| + | |
| - | * https://www.microsoft.com/opensource/default.mspx
| + | |
| - | * https://www.softwarechoice.org/
| + | |
| - | * https://www.opensource.org/
| + | |
| - | * https://ec.europa.eu/enterprise/ict/policy/doc/2006-11-20-flossimpact.pdf
| + | |
A kljub temu, da je na prvi pogled videti, da lahko s takšnimi programi vsak dela vse, kar želi, veljajo tudi za odprtokodne programe pravila "obnašanja", saj tudi zanje veljajo pravila, zapisana v različnih licencah. Vse licence pa imajo skupne točke, ki so:
<< Slovenian version
