From COKS - Open Source Center - Slovenia
(Difference between revisions)
|
|
(18 intermediate revisions not shown.) |
Line 1: |
Line 1: |
- | AKADEMSKI (KONČNI) UPORABNIKI
| + | ==ODPRTA KODA ZA KONČNE UPORABNIKE== |
| | | |
- | Profil odprto kodnih programov je dosegel točko, ko niso več v izključni domeni informatikov in ponudnikov storitev. Uspeh Firefoxa, Mozillinega odprto-kodnega brskalnika je pritegnil pozornost mnogih, ki se prej niso zavedali obstaja alternative lastniškim programom. Še posebej uspeh Firefoxa je pokazal, da navadni uporabniki radi izbirajo med alternativami programi na njihovem namizju in pogosto se odločajo ravno za odprto-kodno programsko opremo.
| + | Odprtokodne programe se je držala stigma, da so za končne uporabnike neprimerni za uporabo, saj so premalo ergonomski in namenjeni le informatikom. A stanje se je zadnja leta bistveno spremenilo. Uspeh Firefoxa, Mozillinega odprtokodnega brskalnika, je pritegnil pozornost mnogih, ki se prej niso zavedali obstoja alternativ lastniškim programom. Uspeh Firefoxa je pokazal tudi na to, da navadni uporabniki radi izbirajo med alternativami programi na njihovem namizju in da je ta alternativa pogosto prav odprtokodna programska oprema. |
| | | |
- | Morda raziskujete odprto-kodne programe ker želite preskusiti nove programe brezplačno. Lahko ste že nekaj slišali o metodologiji odprto-kodnega razvoja in ugotavljate, da se ta nekako sklada z vašimi ideali, morda ste že izkušen uporabnik določenih odprto-kodnih aplikacij. Kakršne koli že so vaše okoliščine, si želimo, da vam bodo ti viri ki smo jih zbrali na naših spletnih straneh v pomoč in v interes. | + | Ste raziskovalec, ki išče nove, boljše ali bolj primerne rešitve za vaša vsakdanja opravila? Iščete alternativno rešitev za orodje, ki vam ne ustreza? Morda raziskujete odprtokodne programe, ker želite preizkusiti nove programe brezplačno? Ste slišali o metodologiji odprtokodnega razvoja in ugotavljate, da se ta sklada z vašimi ideali ali pa ste morda že izkušen uporabnik določenih odprtokodnih aplikacij. Kakršne koli že so vaše okoliščine, si želimo, da vam bodo viri, ki smo jih zbrali na '''Centru Odprte Kode Slovenije''', v pomoč. |
| | | |
| ===Ozadje=== | | ===Ozadje=== |
| | | |
- | Kot končni uporabnik iz akademskih krogov vas verjetno zanima način razvoja odprto-kodnih programov, kakšne skupnosti tvori in tudi morebiti kako lahko vi v njih sodelujete. Na drugi strani se morda sprašujete zakaj bi vas moralo zanimati v svobodo oblikovanja programske kode, če nimate želje in potrebe po tem. Pošteno. Kot končni uporabnik se morate predvsem osredotočiti na tisto, kar vam ustreza. V kolikor pa se vam pojavi določena mera zanimanja, vam bodo ti viri zagotovili nekaj ozadja iz sveta odprte kode in razložili način kako deluje. | + | Kot končni uporabnik vas morda zanima način nastanka odprtokodnih programov, skupnosti, ki se tvorijo in morda tudi kako lahko vi v njih sodelujete. Morda pa se sprašujete zakaj bi vas moralo to sploh zanimati, če nimate želje in potrebe po tem. Pošteno. Kot končni uporabnik se morate predvsem osredotočiti na tisto, kar potrebujete pri uporabi računalnika. V kolikor pa se vam pojavi določena mera zanimanja o nastajanju odprte kode, vam bodo ti viri zagotovili nekaj ozadja iz sveta odprte kode in razložili način kako ta sistem deluje. |
| | | |
| eksterni viri: | | eksterni viri: |
- | *Open Source Initiative https://www.opensource.org/ | + | *[https://www.opensource.org/ Open Source Initiative (En)] |
- | *SchoolForge-UK https://www.schoolforge.org.uk/ | + | *[https://www.schoolforge.org.uk/ SchoolForge-UK (En)] |
| | | |
- | ===Hiter in enostaven način spoznavanja odprto-kodnih programov=== | + | ===Hiter in enostaven način spoznavanja odprtokodnih programov=== |
| | | |
- | Najboljša stvar pri odprto-kodnih programi je, da jih lahko začnete uporabljati takoj, ko jih najdete. Če so vam všeč, jih lahko uporabljate še naprej. Tu ni nikakršnih skritih nevarnosti v drobnem tisku. Odprto-kodna licenca pod katero je tak program izdan ali dan v javnost to zagotavlja sama po sebi. Zaradi tega dejstva je pravo vprašanje za končnega uporabnika: „Kje lahko najdem odprto-kodno programje?“
| + | Ena najbolj zanimivih lastnosti odprtokodnih programov je možnosti, da jih lahko začnete uporabljati takoj, ko jih najdete. Če so vam všeč, jih lahko uporabljate še naprej. Pri njih ni nobenih nevarnosti, skritih v drobnem tisku. Odprtokodna licenca, pod katero je tak program izdan ali dan v javnost, to zagotavlja sama po sebi. Zaradi tega dejstva je pravo vprašanje za končnega uporabnika: „Kje lahko najdem odprtokodno programje?“ |
| | | |
- | TheOpenCD je odličen vir odprto-kodnih programov, ki jih lahko instalirate na svoje Windows namizje. Vsebuje paket z e-poštnim odjemalcem, web brskalnik, Office paketom in še kaj. Vse skupaj na enem CD-ju z enostavnim postopkom instalacije ( in izbrisa z računalnika v kolikor boste to želeli). ISO sliko si lahko z interneta snamete na spodnjem naslovu, ter si za svoje potrebe (ali za kogarkoli drugega) zapečete CD.
| + | Eden od virov odprtokodnih programov, ki jih lahko namestite na namizje Windows, je [https://www.institut-oko.si/osfcd/html OKO-CD]. Vsebuje paket z odjemalcem elektronske poštne, spletni brskalnik, pisarniški paket in še kaj. Vse skupaj je na enem CD-ju z enostavnim postopkom namestitve (in izbrisa z računalnika, v kolikor boste to želeli). Programe lahko v obliki zapisa ISO snamete s spodnjega naslova in zapečete na CD. Ker gre za odprtokodne programe, lahko naredite neomejeno število kopij za vaše prijatelje, sošolce ali sodelavce. |
- | *TheOpenCD https://theopencd.org/
| + | |
| | | |
- | Če ste slučajno uporabnik MAC-a boste verjetno enako zadovoljni z FreeSMUG Suite CD-jem
| + | * [ftp://ftp.institut-oko.si/OKO-CD/OKO-CD_v2.iso OKO-CD ISO] |
- | *FreeSMUG Suite CD http://www.freesmug.org/fscd/ | + | |
| | | |
- | Včasih najdete kak odprto-kodni program, ki bi ga radi vzeli s seboj in uporabljali na kateremkoli računalniku. PortableApps.com vam ponuja natančno take rešitve. Ponuja vam možnost uporabe določenih programskih paketov, kot na primer Mozillin Thunderbird e-poštni odjemalec, kar preko USB ključka. to pa vam lahko reši življenje, ko potujete naokrog brez svojega notesnika.
| + | Če ste slučajno uporabnik MAC-a boste verjetno enako zadovoljni z [https://www.freesmug.org/fscd/ FreeSMUG Suite CD]-jem |
| | | |
- | *PortableApps.com https://portableapps.com/
| + | Včasih najdete kak odprtokodni program, ki bi ga radi vzeli s seboj in uporabljali na katerem koli računalniku. [https://portableapps.com/ PortableApps.com] ponuja natančno take rešitve. Ponuja možnost uporabe določenih programskih paketov, kot na primer odjemalec ečeltronske pošte Mozillia Thunderbird, kar preko ključka USB. To pa vam lahko "reši življenje", ko potujete naokrog brez svojega prenosnega računalnika. |
| + | Pripravili smo vam skupek programov v slovenščini. Datoteko prenesite in jo raztegnite na USB ključek. |
| + | |
| + | * [ftp://ftp.institut-oko.si/PortableApps/StartPortableApps.zip PortableApps s slovenskimi programi] |
| | | |
| ===Live CD=== | | ===Live CD=== |
| | | |
- | Če še nikoli niste uporabljali Linuxa, bi ga morda želeli preskusiti brez truda z instalacijo. Nekateri sistemski administratorji bodo znali povedat kaj o konceptu Live CD-ja. gre za zagonski CD z Linux okoljem za vaš računalnik, brez potrebe po kakršni koli instalaciji. Vašega trdega diska se ne bo niti dotaknil (razen če to specifično želite). Celotni operacijski sistem deluje direktno s CD-ja. najbolj znane različice Live CD-ja so Ubuntu in Knoppix. | + | Če še nikoli niste uporabljali Linuxa in bi ga želeli preskusiti brez nameščanja v računalnik, lahko uporabite tako imenoivan "Živi CD". Gre za različico Linuxa, ki jo jo mogoče zagnati preko CD-ja, pri čemer sistem ne zahteva nobene namestitive na trdi disk računalnika. S tem uporabnikov sistem ostane nedotaknjen. Celoten operacijski sistem deluje neposredno s CD-ja. Najbolj znane različice Live CD-ja so Ubuntu, Knoppix, PCLinux. |
| | | |
- | Ubuntu linux je postal zelo popularen predvsem zaradi enostavnosti uporabe. | + | [https://www.ubuntu.com/ Ubuntu Linux] je postal zelo popularen predvsem zaradi enostavnosti uporabe. |
- | *Ubuntu https://www.ubuntu.com/
| + | |
| | | |
- | Najbolj znan Live CD pred Ubuntu linuxom in še vedno preferiran s strani številnih sistemskih administratorjev pa je Knoppix | + | Najbolj znan Live CD pred Ubuntu linuxom in še vedno preferiran s strani številnih sistemskih administratorjev pa je [https://www.knopper.net/knoppix/index-en.html Knoppix] |
- | *Knoppix.net https://www.knopper.net/knoppix/index-en.html
| + | |
| | | |
| Knopixx vsebuje vsa potrebna orodja za odkrivanje in reševanje napak na vašem PC-ju, katerega operacijski sistem ne deluje več. | | Knopixx vsebuje vsa potrebna orodja za odkrivanje in reševanje napak na vašem PC-ju, katerega operacijski sistem ne deluje več. |
| | | |
- | Na Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru pripravljajo lastno izdajo Linuxa, ki temelji na Knoppixu. | + | Na Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru je mogoče dobiti [https://ferix.uni-mb.si/ FeriX], lastno izdajo Linuxa, ki temelji na Knoppixu. |
- | *FeriX https://ferix.uni-mb.si/
| + | |
- | | + | |
- | ===Primeri odprto-kodnega programja===
| + | |
| | | |
- | Težko je v naprej vedeti kateri programi so tisti, ki vam bodo najbolj koristili. Naš namen je zbirati in ponuditi javnosti čim več informacij o odprto-kodnih programih. Hvaležni vam bomo za vsako pomoč pri tem. Namige, nasvete ali kritike nam lahko pošljite na naš poštni naslov.
| + | ===Primeri odprtokodnega programja=== |
| | | |
- | Seznam odprto-kodne programske opreme najdete tu:
| + | Težko je v naprej vedeti kateri programi so tisti, ki vam bodo najbolj koristili. Naš namen je zbirati in ponuditi javnosti čim več informacij o odprtokodnih programih. Hvaležni vam bomo za vsako pomoč pri tem. Namige, nasvete ali kritike nam lahko pošljite na naš poštni naslov. |
- | https://wiki.coks.si/index.php5/Odprtokodna_programska_oprema
| + | |
| | | |
- | [[https://wiki.coks.si/index.php5/COKS:Interesne_skupine | Nazaj ]] | + | *[[Odprtokodna_programska_oprema |Seznam odprtokodne programske opreme ]] |
Current revision
ODPRTA KODA ZA KONČNE UPORABNIKE
Odprtokodne programe se je držala stigma, da so za končne uporabnike neprimerni za uporabo, saj so premalo ergonomski in namenjeni le informatikom. A stanje se je zadnja leta bistveno spremenilo. Uspeh Firefoxa, Mozillinega odprtokodnega brskalnika, je pritegnil pozornost mnogih, ki se prej niso zavedali obstoja alternativ lastniškim programom. Uspeh Firefoxa je pokazal tudi na to, da navadni uporabniki radi izbirajo med alternativami programi na njihovem namizju in da je ta alternativa pogosto prav odprtokodna programska oprema.
Ste raziskovalec, ki išče nove, boljše ali bolj primerne rešitve za vaša vsakdanja opravila? Iščete alternativno rešitev za orodje, ki vam ne ustreza? Morda raziskujete odprtokodne programe, ker želite preizkusiti nove programe brezplačno? Ste slišali o metodologiji odprtokodnega razvoja in ugotavljate, da se ta sklada z vašimi ideali ali pa ste morda že izkušen uporabnik določenih odprtokodnih aplikacij. Kakršne koli že so vaše okoliščine, si želimo, da vam bodo viri, ki smo jih zbrali na Centru Odprte Kode Slovenije, v pomoč.
Ozadje
Kot končni uporabnik vas morda zanima način nastanka odprtokodnih programov, skupnosti, ki se tvorijo in morda tudi kako lahko vi v njih sodelujete. Morda pa se sprašujete zakaj bi vas moralo to sploh zanimati, če nimate želje in potrebe po tem. Pošteno. Kot končni uporabnik se morate predvsem osredotočiti na tisto, kar potrebujete pri uporabi računalnika. V kolikor pa se vam pojavi določena mera zanimanja o nastajanju odprte kode, vam bodo ti viri zagotovili nekaj ozadja iz sveta odprte kode in razložili način kako ta sistem deluje.
eksterni viri:
Hiter in enostaven način spoznavanja odprtokodnih programov
Ena najbolj zanimivih lastnosti odprtokodnih programov je možnosti, da jih lahko začnete uporabljati takoj, ko jih najdete. Če so vam všeč, jih lahko uporabljate še naprej. Pri njih ni nobenih nevarnosti, skritih v drobnem tisku. Odprtokodna licenca, pod katero je tak program izdan ali dan v javnost, to zagotavlja sama po sebi. Zaradi tega dejstva je pravo vprašanje za končnega uporabnika: „Kje lahko najdem odprtokodno programje?“
Eden od virov odprtokodnih programov, ki jih lahko namestite na namizje Windows, je OKO-CD. Vsebuje paket z odjemalcem elektronske poštne, spletni brskalnik, pisarniški paket in še kaj. Vse skupaj je na enem CD-ju z enostavnim postopkom namestitve (in izbrisa z računalnika, v kolikor boste to želeli). Programe lahko v obliki zapisa ISO snamete s spodnjega naslova in zapečete na CD. Ker gre za odprtokodne programe, lahko naredite neomejeno število kopij za vaše prijatelje, sošolce ali sodelavce.
Če ste slučajno uporabnik MAC-a boste verjetno enako zadovoljni z FreeSMUG Suite CD-jem
Včasih najdete kak odprtokodni program, ki bi ga radi vzeli s seboj in uporabljali na katerem koli računalniku. PortableApps.com ponuja natančno take rešitve. Ponuja možnost uporabe določenih programskih paketov, kot na primer odjemalec ečeltronske pošte Mozillia Thunderbird, kar preko ključka USB. To pa vam lahko "reši življenje", ko potujete naokrog brez svojega prenosnega računalnika.
Pripravili smo vam skupek programov v slovenščini. Datoteko prenesite in jo raztegnite na USB ključek.
Live CD
Če še nikoli niste uporabljali Linuxa in bi ga želeli preskusiti brez nameščanja v računalnik, lahko uporabite tako imenoivan "Živi CD". Gre za različico Linuxa, ki jo jo mogoče zagnati preko CD-ja, pri čemer sistem ne zahteva nobene namestitive na trdi disk računalnika. S tem uporabnikov sistem ostane nedotaknjen. Celoten operacijski sistem deluje neposredno s CD-ja. Najbolj znane različice Live CD-ja so Ubuntu, Knoppix, PCLinux.
Ubuntu Linux je postal zelo popularen predvsem zaradi enostavnosti uporabe.
Najbolj znan Live CD pred Ubuntu linuxom in še vedno preferiran s strani številnih sistemskih administratorjev pa je Knoppix
Knopixx vsebuje vsa potrebna orodja za odkrivanje in reševanje napak na vašem PC-ju, katerega operacijski sistem ne deluje več.
Na Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru je mogoče dobiti FeriX, lastno izdajo Linuxa, ki temelji na Knoppixu.
Primeri odprtokodnega programja
Težko je v naprej vedeti kateri programi so tisti, ki vam bodo najbolj koristili. Naš namen je zbirati in ponuditi javnosti čim več informacij o odprtokodnih programih. Hvaležni vam bomo za vsako pomoč pri tem. Namige, nasvete ali kritike nam lahko pošljite na naš poštni naslov.