22.12.2024

From COKS - Open Source Center - Slovenia

Jump to: navigation, search

Contents

ODPRTA KODA ZA KONČNE UPORABNIKE

Odprtokodne programe se je držala stigma, da so za končne uporabnike neprimerni za uporabo, saj so premalo ergonomski in namenjeni le informatikom. A stanje se je zadnja leta bistveno spremenilo. Uspeh Firefoxa, Mozillinega odprtokodnega brskalnika, je pritegnil pozornost mnogih, ki se prej niso zavedali obstoja alternativ lastniškim programom. Uspeh Firefoxa je pokazal tudi na to, da navadni uporabniki radi izbirajo med alternativami programi na njihovem namizju in da je ta alternativa pogosto prav odprtokodna programska oprema.

Ste raziskovalec, ki išče nove, boljše ali bolj primerne rešitve za vaša vsakdanja opravila? Iščete alternativno rešitev za orodje, ki vam ne ustreza? Morda raziskujete odprtokodne programe, ker želite preizkusiti nove programe brezplačno? Ste slišali o metodologiji odprtokodnega razvoja in ugotavljate, da se ta sklada z vašimi ideali ali pa ste morda že izkušen uporabnik določenih odprtokodnih aplikacij. Kakršne koli že so vaše okoliščine, si želimo, da vam bodo viri, ki smo jih zbrali na Centru Odprte Kode Slovenije, v pomoč.

Ozadje

Kot končni uporabnik vas morda zanima način nastanka odprtokodnih programov, skupnosti, ki se tvorijo in morda tudi kako lahko vi v njih sodelujete. Morda pa se sprašujete zakaj bi vas moralo to sploh zanimati, če nimate želje in potrebe po tem. Pošteno. Kot končni uporabnik se morate predvsem osredotočiti na tisto, kar potrebujete pri uporabi računalnika. V kolikor pa se vam pojavi določena mera zanimanja o nastajanju odprte kode, vam bodo ti viri zagotovili nekaj ozadja iz sveta odprte kode in razložili način kako ta sistem deluje.

eksterni viri:

Hiter in enostaven način spoznavanja odprtokodnih programov

Ena najbolj zanimivih lastnosti odprtokodnih programov je možnosti, da jih lahko začnete uporabljati takoj, ko jih najdete. Če so vam všeč, jih lahko uporabljate še naprej. Pri njih ni nobenih nevarnosti, skritih v drobnem tisku. Odprtokodna licenca, pod katero je tak program izdan ali dan v javnost, to zagotavlja sama po sebi. Zaradi tega dejstva je pravo vprašanje za končnega uporabnika: „Kje lahko najdem odprtokodno programje?“

Eden od virov odprtokodnih programov, ki jih lahko namestite na namizje Windows, je OKO-CD. Vsebuje paket z odjemalcem elektronske poštne, spletni brskalnik, pisarniški paket in še kaj. Vse skupaj je na enem CD-ju z enostavnim postopkom namestitve (in izbrisa z računalnika, v kolikor boste to želeli). Programe lahko v obliki zapisa ISO snamete s spodnjega naslova in zapečete na CD. Ker gre za odprtokodne programe, lahko naredite neomejeno število kopij za vaše prijatelje, sošolce ali sodelavce.

Če ste slučajno uporabnik MAC-a boste verjetno enako zadovoljni z FreeSMUG Suite CD-jem

Včasih najdete kak odprtokodni program, ki bi ga radi vzeli s seboj in uporabljali na katerem koli računalniku. PortableApps.com ponuja natančno take rešitve. Ponuja možnost uporabe določenih programskih paketov, kot na primer odjemalec ečeltronske pošte Mozillia Thunderbird, kar preko ključka USB. To pa vam lahko "reši življenje", ko potujete naokrog brez svojega prenosnega računalnika. Pripravili smo vam skupek programov v slovenščini. Datoteko prenesite in jo raztegnite na USB ključek.

Live CD

Če še nikoli niste uporabljali Linuxa in bi ga želeli preskusiti brez nameščanja v računalnik, lahko uporabite tako imenoivan "Živi CD". Gre za različico Linuxa, ki jo jo mogoče zagnati preko CD-ja, pri čemer sistem ne zahteva nobene namestitive na trdi disk računalnika. S tem uporabnikov sistem ostane nedotaknjen. Celoten operacijski sistem deluje neposredno s CD-ja. Najbolj znane različice Live CD-ja so Ubuntu, Knoppix, PCLinux.

Ubuntu Linux je postal zelo popularen predvsem zaradi enostavnosti uporabe.

Najbolj znan Live CD pred Ubuntu linuxom in še vedno preferiran s strani številnih sistemskih administratorjev pa je Knoppix

Knopixx vsebuje vsa potrebna orodja za odkrivanje in reševanje napak na vašem PC-ju, katerega operacijski sistem ne deluje več.

Na Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru je mogoče dobiti FeriX, lastno izdajo Linuxa, ki temelji na Knoppixu.

Primeri odprtokodnega programja

Težko je v naprej vedeti kateri programi so tisti, ki vam bodo najbolj koristili. Naš namen je zbirati in ponuditi javnosti čim več informacij o odprtokodnih programih. Hvaležni vam bomo za vsako pomoč pri tem. Namige, nasvete ali kritike nam lahko pošljite na naš poštni naslov.