10.11.2024

From COKS - Open Source Center - Slovenia

(Difference between revisions)
Jump to: navigation, search
(→ODPRTA KODA ZA KONČNE UPORABNIKE)
(→ODPRTA KODA ZA KONČNE UPORABNIKE)
Line 1: Line 1:
==ODPRTA KODA ZA KONČNE UPORABNIKE==
==ODPRTA KODA ZA KONČNE UPORABNIKE==
-
Profil odprtokodnih programov je dosegel točko, ko niso več v izključni domeni informatikov in ponudnikov storitev. Uspeh Firefoxa, Mozillinega odprtokodnega brskalnika, je pritegnil pozornost mnogih, ki se prej niso zavedali obstoja alternativ lastniškim programom. Še posebej uspeh Firefoxa je pokazal, da navadni uporabniki radi izbirajo med alternativami programi na njihovem namizju in pogosto se odločajo ravno za odprtokodno programsko opremo.
+
Odprtokodne programe se je držala stigma, da so za končne uporabnike neprimerni za uporabo, saj so premalo ergonomski in namenjeni le informatikom. A stanje se je zadnja leta bistveno spremenilo. Uspeh Firefoxa, Mozillinega odprtokodnega brskalnika, je pritegnil pozornost mnogih, ki se prej niso zavedali obstoja alternativ lastniškim programom. Uspeh Firefoxa je pokazal tudi na to, da navadni uporabniki radi izbirajo med alternativami programi na njihovem namizju in da je ta alternativa pogosto prav odprtokodna programska oprema.
-
Morda raziskujete odprtokodne programe, ker želite preskusiti nove programe brezplačno? Lahko ste že nekaj slišali o metodologiji odprtokodnega razvoja in ugotavljate, da se ta nekako sklada z vašimi ideali, morda ste že izkušen uporabnik določenih odprtokodnih aplikacij. Kakršne koli že so vaše okoliščine, si želimo, da vam bodo ti viri, ki smo jih zbrali na naših spletnih straneh v pomoč.
+
Ste raziskovalec, ki išče nove, boljše ali bolj primerne rešitve za vaša vsakdanja opravila? Iščete alternativno rešitev za orodje, ki vam ne ustreza? Morda raziskujete odprtokodne programe, ker želite preizkusiti nove programe brezplačno? Ste slišali o metodologiji odprtokodnega razvoja in ugotavljate, da se ta sklada z vašimi ideali ali pa ste morda že izkušen uporabnik določenih odprtokodnih aplikacij. Kakršne koli že so vaše okoliščine, si želimo, da vam bodo viri, ki smo jih zbrali na '''Centru Odprte Kode Slovenije''', v pomoč.
===Ozadje===
===Ozadje===

Revision as of 12:31, 30 October 2007

Contents

ODPRTA KODA ZA KONČNE UPORABNIKE

Odprtokodne programe se je držala stigma, da so za končne uporabnike neprimerni za uporabo, saj so premalo ergonomski in namenjeni le informatikom. A stanje se je zadnja leta bistveno spremenilo. Uspeh Firefoxa, Mozillinega odprtokodnega brskalnika, je pritegnil pozornost mnogih, ki se prej niso zavedali obstoja alternativ lastniškim programom. Uspeh Firefoxa je pokazal tudi na to, da navadni uporabniki radi izbirajo med alternativami programi na njihovem namizju in da je ta alternativa pogosto prav odprtokodna programska oprema.

Ste raziskovalec, ki išče nove, boljše ali bolj primerne rešitve za vaša vsakdanja opravila? Iščete alternativno rešitev za orodje, ki vam ne ustreza? Morda raziskujete odprtokodne programe, ker želite preizkusiti nove programe brezplačno? Ste slišali o metodologiji odprtokodnega razvoja in ugotavljate, da se ta sklada z vašimi ideali ali pa ste morda že izkušen uporabnik določenih odprtokodnih aplikacij. Kakršne koli že so vaše okoliščine, si želimo, da vam bodo viri, ki smo jih zbrali na Centru Odprte Kode Slovenije, v pomoč.

Ozadje

Kot končni uporabnik vas verjetno zanima način razvoja odprtokodnih programov, kakšne skupnosti tvori in tudi morebiti kako lahko vi v njih sodelujete. Na drugi strani se morda sprašujete zakaj bi vas moralo zanimati v svobodo oblikovanja programske kode, če nimate želje in potrebe po tem. Pošteno. Kot končni uporabnik se morate predvsem osredotočiti na tisto, kar vam ustreza. V kolikor pa se vam pojavi določena mera zanimanja, vam bodo ti viri zagotovili nekaj ozadja iz sveta odprte kode in razložili način kako deluje.

eksterni viri:

Hiter in enostaven način spoznavanja odprtokodnih programov

Najboljša stvar pri odprtokodnih programi je, da jih lahko začnete uporabljati takoj, ko jih najdete. Če so vam všeč, jih lahko uporabljate še naprej. Tu ni nikakršnih skritih nevarnosti v drobnem tisku. Odprtokodna licenca pod katero je tak program izdan ali dan v javnost to zagotavlja sama po sebi. Zaradi tega dejstva je pravo vprašanje za končnega uporabnika: „Kje lahko najdem odprtokodno programje?“

OKO-CD je odličen vir odprtokodnih programov, ki jih lahko instalirate na svoje Windows namizje. Vsebuje paket z e-poštnim odjemalcem, web brskalnik, Office paketom in še kaj. Vse skupaj na enem CD-ju z enostavnim postopkom instalacije ( in izbrisa z računalnika v kolikor boste to želeli). ISO sliko si lahko z interneta snamete na spodnjem naslovu, ter si za svoje potrebe (ali za kogarkoli drugega) zapečete CD.

Če ste slučajno uporabnik MAC-a boste verjetno enako zadovoljni z FreeSMUG Suite CD-jem

Včasih najdete kak odprtokodni program, ki bi ga radi vzeli s seboj in uporabljali na kateremkoli računalniku. PortableApps.com vam ponuja natančno take rešitve. Ponuja vam možnost uporabe določenih programskih paketov, kot na primer Mozillin Thunderbird e-poštni odjemalec, kar preko USB ključka. to pa vam lahko reši življenje, ko potujete naokrog brez svojega notesnika.

Pripravili smo vam skupek programov v slovenščini. Datoteko prenesite in jo raztegnite na USB ključek.

Live CD

Če še nikoli niste uporabljali Linuxa, bi ga morda želeli preskusiti brez truda z instalacijo. Nekateri sistemski administratorji bodo znali povedat kaj o konceptu Live CD-ja. gre za zagonski CD z Linux okoljem za vaš računalnik, brez potrebe po kakršni koli instalaciji. Vašega trdega diska se ne bo niti dotaknil (razen če to specifično želite). Celotni operacijski sistem deluje direktno s CD-ja. najbolj znane različice Live CD-ja so Ubuntu in Knoppix.

Ubuntu Linux je postal zelo popularen predvsem zaradi enostavnosti uporabe.

Najbolj znan Live CD pred Ubuntu linuxom in še vedno preferiran s strani številnih sistemskih administratorjev pa je Knoppix

Knopixx vsebuje vsa potrebna orodja za odkrivanje in reševanje napak na vašem PC-ju, katerega operacijski sistem ne deluje več. Na Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru pripravljajo FeriX, lastno izdajo Linuxa, ki temelji na Knoppixu.

Primeri odprtokodnega programja

Težko je v naprej vedeti kateri programi so tisti, ki vam bodo najbolj koristili. Naš namen je zbirati in ponuditi javnosti čim več informacij o odprtokodnih programih. Hvaležni vam bomo za vsako pomoč pri tem. Namige, nasvete ali kritike nam lahko pošljite na naš poštni naslov.

Retrieved from "https://en.coks.si/index.php5/COKS:Kon%C4%8Dni_uporabniki"