02.12.2021

From COKS - Open Source Center - Slovenia

Revision as of 10:11, 23 October 2007 by Aarh (Talk | contribs)
Jump to: navigation, search

Contents

ODPRTA KODA ZA ABSOLUTNE ZAČETNIKE

Morda ste že slišali za odprto-kodne programe in ne morete verjeti, da obstaja možnost brezplačne uporabe le teh. Morda pa sploh ne veste kaj je to, in bi radi izvedeli več. Kakršni koli so že motivi, vedno je pravi čas da začnete spoznavati brezplačne in odprto-kodne programe.

Kaj je odprta koda?

Če vprašate kaj je glavna lastnost odprto-kodnih programov, vam večina ljudi odgovorilo da so brezplačni. To je sicer v večini primerov res, ni pa to glavna karakteristika. Ključ razumevanja odprte kode je v njenem licenciranju.

Morda niti niste opazili, da vsak program pride z licenco. To je zaradi tega, ker so programi avtorsko zaščiteni. Licenca je potrebna da vam sporoči kaj smete delati z programom. Odprto-kodni programi so vedno programi, ki so bili izdani pod licenco, ki je bila potrjena s strani Open Source Initiative (OSI). Te licence izpolnjujejo pogoje definicije odprte kode

Kriteriji vključujejo pravico do redistribucije programov, dostop do izvorne kode in dovoljenje za spreminjanje kode, ter dovoljenja distribucije spremenjene verzije programa. Licenciranje verjetno ni najbolj pomembna stvar za vas, je pa pomembna za odprto kodo, ker samo licenca vam kot uporabniku da pravice zapisane v definiciji odprte kode

Torej je brezplačna ali ne?

Nikjer v OSI licenci ne piše nič o prepovedi prodaje določenega dela odprte kode. Kakorkoli že, pa se to redko dogaja. Ker licenca dovoli prosto distribucijo programov, lahko vsak kupec naredi milijon kopij in jih brezplačno razdeli okrog. Zaračunavanje licenc tako ni najbolj praktičen način zaslužka. Seveda pa obstajajo tudi drugačne možnosti za zaslužek. Kar si je vredno zapomniti, je to, da je nizka cena licenc odprto kodnih programov posledica načina licenciranja in ne kriterij za licenco.

Je brezplačno programje enako kot odprto-kodno programje?

Da in ne.

Izraz „brezplačno programje“ je tisto, za katerim stoji Free Software Foudation (FSF). Izraz je mnogo starejši od „odprto-kodno programje“. Na enak način kot OSI skrbi za odprto kodo, FSF skrbi za brezplačno programje. Je pa na primer možno, da je določen program proglašen kot brezplačen s strani FSF in hkrati overjen kot odprta koda pri OSI. Najbolj znana GNU – General Public Licence licenca je tudi OSI overjena licenca.

Še zadnja točka. Ne pustite se zavesti, ko se srečate s terminom freeware, To ni odprto-kodna licenca, prav tako to ne pomeni, da je brezplačna licenca (v smislu FSF). To so programi, ki ne prinašajo finančnih stroškov. Ta termin je sedaj že nekoliko zastarel.

Kako deluje svet odprte kode?

Zakaj bi nekdo želel dati javnosti na razpolago program, za katerega je potil svoje solze in kri? In kako ga dajejo na razpolago? Kaj se zgodi s takim programom po tem, ko se ga da v javno uporabo in kdo kasneje skrbi zanj in izdaja popravke? Vsa ta vprašanja vodijo v razumevanje odprte kode kot metode razvoja programske opreme in razumevanje odprto-kodnih skupnosti.

Razvoj odprte kode

Odprto kodo razvijajo številni ljudje, ki nimajo nujno dosti skupnega med seboj razen interesov v določenem odprto-kodnem projektu. Posledično so metode razvoja programske opreme drugačne od tistih znotraj zaprto-kodnih projektov. Prva pomembna razlika so vloge teh ljudi v razvojnem procesu. Tu ni menedžerjev v smislu delegiranja nalog drugim, vsak član razvojne skupine se spopade s katerikoli izzivom, ki izhaja iz prilagoditve programov njihovim lastnim potrebam. Vseeno pa je razvojni proces daleč od kaosa, saj obstajajo mehanizmi, ki zagotavljajo da se spremembe programov upoštevajo potrebe ostalih uporabnikov in razvijalcev. Drugo pomembno področje je potreba po vključevanju uporabnikov v razvojni proces. Zato je značilno spodbujanje novih uporabnikov k pomoči pri posameznih delih razvojnega procesa, kot na primer pisanje dokumentacije, testiranje, analiziranje zahtev za uporabo ter zapisovanje praktičnih primerov uporabe.

Skupnosti

Ker odprto kodo razvija skupina posameznikov, katere združuje skupni interes pri določenem projektu, je skupnost uporabnikov in programerjev ključnega pomena za napredovanje katerega koli odprto-kodnega projekta. Priporočamo naslednje eksterne vire:

Je možno preskusiti kak odprto-kodni program?

Če berete to stran na internetu, obstaja velika verjetnost da že uporabljate oziroma ste v stiku z odprto-kodnimi programi.

TheOpenCD je odličen vir odprto-kodnih programov, ki jih lahko instalirate na svoje Windows namizje. Vsebuje paket z e-poštnim odjemalcem, web brskalnik, Office paketom in še kaj. Vse skupaj na enem CD-ju z enostavnim postopkom instalacije ( in izbrisa z računalnika v kolikor boste to želeli).

ISO sliko si lahko z interneta snamete na spodnjem naslovu, ter si zapečete na CD in ker gre za odprto-kodne programe, lahko naredite neomejeno število kopij za vaše prijatelje, sošolce ali sodelavce.

Kaj je še na voljo in kje iskati?

Na spletu je na voljo ogromno odprto-kodnih programov in operacijskih sistemov. Za začetek vam predlagamo da poiščete informacije na naših spletnih straneh www.coks.si Te vam bodo v pomoč tudi pri izbiri in uporabi odprto-kodnih programov.

Zunanji viri:



[| Nazaj ]

--Andrej Arh, Agenda OS 09:11, 23. oktober 2007 (UTC)